skip to Main Content

Kako pa se vi razgibavate na delovnem mestu?

Nekatera podjetja v tujini imajo oddelke, ki se ukvarjajo le s tem vprašanjem, saj se zavedajo, da je zdrav in zadovoljen zaposleni njihova najboljša investicija. Koliko se slovenska podjetja zavedajo pomembnosti vlaganja v zdrave in zadovoljne zaposlene, pa smo vprašali Polono Štajnar, ki se ukvarja s svetovanjem in načrtovanjem programa zdravja zaposlenih.

Odgovorila nam je, da se velika podjetja pri nas vsekakor zavedajo pomena zdravja zaposlenih, ne glede na zakonsko obveznost. Vlagajo v zdravje zaposlenih in spodbujajo ukrepe na tem področju. “Imajo dobro izdelane programe, ki pokrivajo tako področja zdravega življenjskega sloga in organizacijo dela,” dodaja naša sogovornica.

A zadnja leta so bila res težka. Kriza in posledično manjši prihodki podjetij so zmanjšali ali celo ustavili finančna vlaganja v promocijo zdravja pri delu, pravi Štajnarjeva in dodaja, da so delodajalci kljub temu zakonsko zavezani k načrtovanju in promociji zdravja pri delu in zagotavljanju sredstev za izvedbo. Za neizvrševanje te obveznosti je predvidena
kazen od 2000 do 40.000 evrov.

Kako odkriti težave, ki pestijo podjetje?

Potreben je sistematičen pristop in nato še analiza zbranih podatkov. Na podlagi teh lahko nato naša sogovornica opredeli ključne težave in pripravi načrt ukrepov.

“Načrtujemo programe, ki imajo ciljno usmerjene aktivnosti in ukrepe za izboljšanje zdravja in počutja zaposlenih. Vedno lahko upoštevamo že utečene svetle točke, ki jih zaposleni že izvajajo in jih pri tem spodbujamo tudi v prihodnje. Pri načrtovanju se upošteva želje, specifiko in prioritete posameznega kolektiva. Ker je vsako podjetje specifično, je cilj, da poiščemo optimalno povezavo med zdravim življenjskim slogom in produktivnostjo zaposlenih. Vsi programi so dolgoročno ali vsaj srednjeročno usmerjeni, saj se le tako pokažejo rezultati, ki jih redno preverjamo,” razloži in doda, da se nič ne bo zgodilo kar čez noč.

Pozitivne spremembe se dosegajo počasi, vendar zanesljivo. “Potrebna je le odločitev tako vodstva kot zaposlenih. Včasih je smiselno, da pričnemo z izvedbo programa v manjši skupini ali oddelku, ki je spremembam naklonjen, ter kasneje širimo dobro prakso še na ostale enote,” svoje izkušnje predstavi Štajnarjeva.

In pri tem imajo ključno vlogo vodstva podjetij. “Večkrat uporabljam metaforo: “Namestite kisikovo masko prvo sebi”. Ta pomaga delodajalcu razumeti, zakaj se morajo prvo oni vključiti v program zdravja zaposlenih, saj prinaša to številne koristi. Brez njihove privolitve in aktivnega vključevanja program ne bo zaživel v praksi,” še opozarja.

Celotni članek si lahko preberete na sledeči povezavi: Cekin

Back To Top